{"id":7458,"date":"2016-12-20T00:26:47","date_gmt":"2016-12-19T23:26:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.sola-poljane.si\/cs\/?p=7458"},"modified":"2016-12-20T00:26:47","modified_gmt":"2016-12-19T23:26:47","slug":"samota-z-rdecimi-lasmi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/?p=7458","title":{"rendered":"Samota z rde\u010dimi lasmi"},"content":{"rendered":"

Na na\u0161i \u0161oli imamo zelo razli\u010dne u\u010dence, z zelo razli\u010dnimi sposobnostmi. Nekateri na svojih mo\u010dnih podro\u010djih dosegajo izjemne rezultate. Ena od njih je Tinkara Tu\u0161ek<\/span> iz 5. b razreda, ki zna ustvariti zelo lepe zgodbe.
\nZalo\u017eba Rokus Klett je razpisala literarni nate\u010daj z naslovom V oblakih domi\u0161ljije<\/span>. Otroci so pisali zgodbe na podlagi izbranih ilustracij, ki so jih prispevali \u0161tevilni priznani slovenski ilustratorji. Sodelovalo je ve\u010d kot 1250 u\u010dencev slovenskih \u0161ol, med katerimi so izbrali 25 najbolj\u0161ih. Ena od njih je bila tudi Tinkarina zgodba z naslovom Samota z rde\u010dimi lasmi.
\n<\/span><\/em>Tinkarina zgodba je bila izdana v knjigi z naslovom V oblakih domi\u0161ljije. Celoten izkupi\u010dek od knjige, ki jo lahko naro\u010dite, je namenjen nakupu ultrazvo\u010dne naprave za Klini\u010dni oddelek za otro\u0161ko kirurgijo in intenzivno terapijo UKC Ljubljana.<\/p>\n

Iskrene \u010destitke nagrajenki!<\/p>\n

Mentorica Cilka \u010cibej<\/strong><\/em><\/p>\n

\n

SAMOTA Z RDE\u010cIMI LASMI<\/span><\/strong><\/p>\n

To je zgodba o deklici. Prav posebnem bitju, ki je bilo bolj kot deklica \u017ee skoraj dekle. Bila je stra\u0161no posebna. Za nekatere zgolj stra\u0161na, za druge zgolj posebna. Vsako polno luno je prihajala na samotno skalo s tremi makovimi cvetovi. S svojimi, kakor mak rde\u010dimi lasmi, ki so se pletli med njenimi nogami, je burila domi\u0161ljijo va\u0161\u010danov, ki\u00a0 so \u017eiveli ob vzno\u017eju Velike skale. O njej je kro\u017eilo mnogo razli\u010dnih zgodb. Niti dve nista bili enaki. V pomladni travi so otroci spletali zgodbo, da je rde\u010delaska v resnici zakleto dekle. Izmislili so si, da je v njeno podobo za\u010daran ogenj, ki \u017eari ob polni luni in samo \u010daka trenutek, kdaj bo zanetil prvo iskro in pokon\u010dal vse va\u0161\u010dane. Da so se je bali, najbr\u017e ni potrebno posebej pisati. V poletni senci stare jablane so\u00a0 mlade dekle spletale zgodbo, da je rde\u010delaska v resnici precej samov\u0161e\u010dna dvorna dama, ki \u0161e pono\u010di nima pametnej\u0161ega dela, kot to, da se gleda v ogledalo in ob\u010duduje samo sebe. V jesenskem listju so stari gozdarji spletali zgodbo, da ob polni luni na skali sedi nesre\u010dna mlada \u017eena, ki \u010daka, da v\u00a0 ogledalu ugleda svojega izgubljenega mo\u017ea. V zimskih sne\u017einkah so ob topli pe\u010di babice spletale zgodbo, da je deklica v resnici v mlado telo ujeta starka, ki si z ogledalom vra\u010da mladost. Kako so ji bile nevo\u0161\u010dljive! \u00bbSamo tam sedi in se v podobi ogledala ble\u0161\u010di,\u00ab so stresale svojo nevo\u0161\u010dljivost nanjo in na njeno podobo. \u00bbSamo to po\u010dne, od nje ni ni\u010d. Nevarna je,\u00ab se je sli\u0161alo iz ust gozdarjev. \u00bbSamo te tri makove cvetove ima, da jim svojo resnico da,\u00ab so so\u010dustvovale mlade dekle. \u00bbSamo tam naj ostane, naj k nam se ne vname!\u00ab so sami pri sebi prosili otroci. V resnici, v tisti, \u010disto pravi resnici, pa je bilo takole \u2026 Rde\u010delaska je imela svoj dom v starem, votlem drevesu. Ob polni luni, to\u010dno ob polno\u010di, je pri\u0161la iz drevesa, sedla na skalo, vzela ogledalo, ki je spenjalo njene dolge rde\u010de lase in \u010disto narahlo nanj stresla\u00a0 po tri\u00a0 semena iz vsakega makovega cveta. Naenkrat se je v ogledalu pokazal obupan de\u010dek, ki je sedel na robu svoje postelje in jokal. Med hlipanjem je \u010darobna deklica za\u010dutila, kako je osamljen. Ni imel ne o\u010deta, ne mame, ne bratcev in sestric. Niti tete niti strica. V resnici ni imel nikogar, ki bi ga lahko imel rad. Naenkrat je dekli\u010dina obleka rde\u010de zagorela in luna mo\u010dno za\u017earela, skrivnostnica pa je poletela vanjo. Spremenila se je v\u00a0 lunin prah, ki je prav tiho zlezel v de\u010dkove sanje. Tam se je skrivnostna rde\u010delasa deklica s fantkom podila po travnikih, plezala po drevesih in kuhala \u010daj v drevesni hi\u0161ki, ki sta si jo sama zgradila. Ves \u010das mu je \u0161epetala, naj nikar ne obupa, saj bo ona v sanjah vedno tam zanj. Nato mu je na srce pritisnila mo\u0161nji\u010dek z luninim prahom. Ko se je de\u010dek prebudil, se je po\u010dutil precej bolje. Vedel je, da vsaj v sanjah ne bo nikdar sam. Rde\u010delaska je medtem na skali spet dahnila v ogledalo, ga posula z makom in zagledala novo osamljeno bitje. To je po\u010dela vse do prvega son\u010dnega \u017earka, potem pa po\u010dasi in skrivnostno, tako kot je pri\u0161la, tudi od\u0161la. No\u010d za no\u010djo je prihajala v \u010dlove\u0161ke sanje in jim delala dru\u017ebo. Morda \u017ee veste, kako ji je bilo ime?\u00a0 No, va\u0161\u010dani so ji, po vsem, kar so mogli videti pono\u010di, dali ime Samo Tam, deklici z rde\u010dimi lasmi pa je bilo bolj v\u0161e\u010d, kadar so jo klicali Samo Ta. Postala je\u2026 Samota. Tiha, pla\u0161na in skrivnostna s \u010darobnim ogledalom in tremi makovimi cvetovi na Veliki skali. Nih\u010de pa nikdar ni opazil malega pajka na njenem no\u017enem prstu. Hranila ga je s strahovi, ki jih je na\u0161la v otro\u0161kih sanjah in pazila, da se jim ni preve\u010d pribli\u017eal. Ni dobro soditi ljudi na prvi pogled, kajne? Morda so prav nenavadni rde\u010delasci v na\u0161ih osamljenih sanjah tihi junaki, ki skrbijo za nas, kadar imamo ob\u010dutek da smo \u010disto, \u010disto, \u010disto sami.<\/em><\/p>\n

Tinkara Tu\u0161ek, 5. b<\/strong><\/em><\/p>\n

\"tinkara\"<\/a><\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na na\u0161i \u0161oli imamo zelo razli\u010dne u\u010dence, z zelo razli\u010dnimi […]<\/p>\n","protected":false},"author":1973,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[37,1],"tags":[],"class_list":["post-7458","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-natecaji","category-nerazvrsceno"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7458","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1973"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=7458"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/7458\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=7458"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=7458"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=7458"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}