{"id":33842,"date":"2023-09-28T22:29:40","date_gmt":"2023-09-28T20:29:40","guid":{"rendered":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/?p=33842"},"modified":"2023-09-29T07:28:45","modified_gmt":"2023-09-29T05:28:45","slug":"29-september-mednarodni-dan-o-izgubah-hrane-in-odpadni-hrani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/?p=33842","title":{"rendered":"29. september – mednarodni dan ozave\u0161\u010danja o izgubah hrane in odpadni hrani"},"content":{"rendered":"

Generalna skup\u0161\u010dina Zdru\u017eenih narodov je 29. september razglasila za mednarodni dan ozave\u0161\u010danja o izgubah hrane in odpadni hrani<\/span><\/strong>. Obele\u017eevanje tega dne je pomembno za ozave\u0161\u010danje o razse\u017enosti te\u017eave in morebitnih re\u0161itvah na vseh ravneh.<\/p>\n

V EU<\/strong> se vsako leto zavr\u017ee skoraj 59 milijonov ton hrane (131 kg na prebivalca),<\/strong> katere tr\u017ena vrednost je ocenjena na 132 milijard evrov<\/strong>. Ve\u010d kot polovica odpadne hrane (53 %) se zavr\u017ee<\/strong> v gospodinjstvih.
\n<\/strong>V Sloveniji<\/strong> po podatkih Statisti\u010dnega urada na leto zavr\u017eemo okoli 143.000 ton hrane (40 % je \u0161e vedno u\u017eitne hrane) oziroma 68 kg na prebivalca.<\/strong> Najve\u010d odpadne hrane se pridela v gospodinjstvih (52 %),<\/strong> gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se stre\u017ee hrana (npr. v \u0161olah, vrtcih, bolni\u0161nicah, domovih za starej\u0161e) (30 %), v distribuciji in trgovinah (11 %) ter pri proizvodnji hrane (vklju\u010dno s primarno proizvodnjo hrane) (7 %).<\/p>\n

Globalno gledano vr\u017eemo stran toliko hrane, kot je pridelamo na pridelovalni povr\u0161ini, veliki za kar 635 Slovenij.
\n<\/strong>Zaradi hrane, ki je mogo\u010de sploh ne u\u017eijemo, smo izsekali gozdove, v izumrtje poslali \u0161tevilne rastlinske in \u017eivalske vrste, preselili avtohtona prebivalstva in degradirali prst. \u0160e ve\u010d, zavr\u017eena hrana prispeva k pove\u010devanju izpustov toplogrednih plinov, saj z razgradnjo organskih odpadkov nastaja toplogredni plin metan, ki v primerjavi z ogljikovim dioksidom \u0161e intenzivneje vpliva na globalno segrevanje. Vpliv zavr\u017eene hrane na okolje sega \u0161e nekoliko dlje \u2013 skupaj s hrano namre\u010d zavr\u017eemo tudi ogromne koli\u010dine vode in energije. Na ravni Evropske unije denimo za pridelavo hrane, ki jo potem zavr\u017eemo, porabimo toliko vode, kot je je v treh \u017denevskih ali pa v kar 267-ih Bohinjskih jezerih.<\/strong><\/p>\n

V okviru organizirane \u0161olske prehrane dajemo posebno pozornost odgovornemu odnosu do hrane.
\n\u0160ola ima pomembno vzgojno in izobra\u017eevalno vlogo pri razvijanju zavesti o zdravi prehrani, zdravih prehranjevalnih navadah, kulturi prehranjevanja in razvijanju odgovornega odnosa do hrane ter zmanj\u0161anju koli\u010din odpadne hrane.<\/p>\n

Na na\u0161i \u0161oli bomo vse dni v letu, posebej pa  ob mednarodnem dnevu ozave\u0161\u010danja o izgubah hrane in odpadni hrani posvetili temi posebno pozornost n<\/strong>a urah oddel\u010dnih skupnosti.<\/strong><\/p>\n

Posvetimo nekaj trenutkov tej temi tudi doma in se z otroki pogovarjajmo o odgovornem odnosu do hrane. Pomembno je, da odrasli s svojimi besedami in zgledom spodbudimo otroke k spremembam.<\/span><\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Irena Tehovnik<\/strong><\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Povzeto po:<\/p>\n