{"id":13017,"date":"2019-06-28T12:15:39","date_gmt":"2019-06-28T10:15:39","guid":{"rendered":"http:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/?page_id=13017"},"modified":"2019-06-28T12:15:39","modified_gmt":"2019-06-28T10:15:39","slug":"znameniti-poljanci","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/?page_id=13017","title":{"rendered":"Znameniti Poljanci"},"content":{"rendered":"<\/i>Poslanstvo in vizija \u0161ole<\/span><\/a>\n<\/i>Poljane<\/span><\/a>\n<\/i>Iz \u0161olskih kronik 1879-2018<\/span><\/a>\n<\/i>Pomembni dogodki v O\u0160 Poljane<\/span><\/a>\n<\/i>Freske Iveta \u0160ubica v na\u0161i \u0161oli<\/span><\/a>\n<\/i>Znameniti Poljanci<\/span><\/a>\n

 <\/p>\n

\u0160TEFAN \u0160UBIC (1820\u20131884), slikar<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Hotovlji v Divjakovem mlinu. Deloval je tudi kot kipar in rezbar. Najve\u010d njegovih del je po cerkvah na Gorenjskem in Dolenjskem.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

JANEZ JESENKO (1838\u20131908), geograf in zgodovinar\u00a0<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah. Bil je znanstvenik in pisec slovenskih u\u010dnih knjig iz zgodovine in geografije. Obvladal je ve\u010d jezikov, bil je tudi prevajalec (predvsem iz angle\u0161\u010dine in franco\u0161\u010dine). Najbolj znan je njegov prevod Goldsmithovega romana \u017dupnik Wakefieldski. V svojih visoko strokovnih u\u010dbenikih je upo\u0161teval vse izsledke sodobne svetovne znanosti in s svojim znanstvenim delom polo\u017eil prve temelje slovenskemu geografskemu izrazoslovju. Svoje imetje je namenil ustanovitvi dija\u0161kega \u0160tipendijskega sklada in podpiral \u0161tudij sorodnikov iz doma\u010dega kraja.<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

IVAN FRANKE (1841\u20131927), slikar <\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Dobju. Kot \u0161tudent je potoval na Kitajsko. Bil je portretist in krajinar. Ve\u010d let je bil u\u010ditelj risanja na gimnaziji v Kranju, potem pa je u\u010dil risanje v ve\u010d zavodih v Ljubljani. Kot izvedenec za spomeni\u0161ko varstvo je napisal ve\u010d razprav o umetnostnih spomenikih. Znan je tudi kot strokovnjak za ribi\u0161tvo. Ustanovil je prve umetne ribogojnice, sodeloval pri sestavljanju ribi\u0161kega zakona za Kranjsko, raz\u0161irjal nove vrste postrvi, pisal \u010dlanke o ribi\u0161tvu in sestavil zemljevid o raz\u0161irjenosti ribjih vrst po kranjskih rekah.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

JANEZ \u0160UBIC (1850\u20131889), slikar<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah pri \u0160tefanu. U\u010dil se je v Ljubljani pri Janezu Wolfu, nato v Benetkah in Rimu, kjer je ustvaril veliko koloristi\u010dno bogatih pejsa\u017eev in manj\u0161ih oljnih del. Njegovo najbolj\u0161e delo je \u010cude\u017e sv. Martina \u0160martnem. S sr\u010dno zavzetim, a \u0161e vedno akademsko usmerjenim realizmom je upodobil svoje doma\u010de in vrsto kme\u010dkih ljudi.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

IVAN TAV\u010cAR (1851\u20131923), pravnik, pisatelj<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah na doma\u010diji \u00bbpri Kosmu\u00ab. Po kon\u010dani osnovni \u0161oli je \u0161olanje nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani in Novem mestu. Na Dunaju je dokon\u010dal \u0161tudij prava. Bil je odvetni\u0161ki pripravnik v Kranju in Ljubljani, potem pa je imel v Ljubljani samostojno odvetni\u0161ko pisarno. Ob tem se je veliko ukvarjal s politiko, bil je de\u017eelni in dr\u017eavni poslanec ter dolgoletni ljubljanski \u017eupan. Veliko \u010dasa je prebil tudi na svojem dvorcu na Visokem pri Poljanah, od koder je obiskoval doma\u010dije v poljanskem hribovju. Iz teh do\u017eivetij je \u010drpal snov za svoja pisateljska dela, od katerih so najpomembnej\u0161a: zgodovinski roman Viso\u0161ka kronika, povest Cvetje v jeseni, kraj\u0161e pripovedne zbirke Med gorami, V Zali … Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je v dru\u017einski grobnici na Visokem.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

JURIJ \u0160UBIC (1855\u20131890), slikar<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah pri \u0160tefanu. \u0160tudiral je pri Janezu Wolfu v Ljubljani. \u0160tudij je nadaljeval na dunajski akademiji. Delal je v Bosni, Atenah in Parizu. V Normandiji je slikal pokrajinske in \u017eanrske motive. Njegova dela \u017ee napovedujejo impresionizem. Naslikal je ve\u010d oltarnih slik ter s freskami pokril strop pri Sv. Jakobu v Ljubljani in strop v preddverju ljubljanskega Narodnega muzeja.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

ANTON A\u017dBE (1862\u20131905), slikar<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Dolen\u010dicah. Slikarstvo je \u0161tudiral na dunajski akademiji. V risbah in slikah je do\u017eiveto re\u0161eval temeljne u\u010dne naloge z izrazito realisti\u010dno noto. Za najbolj\u0161e ohranjeno delo velja Zamorka. V M\u00fcnchnu je ustanovil zasebno slikarsko \u0161olo, kjer so se \u0161olali znani svetovni slikarji in slovenski impresionisti.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

ALE\u0160 U\u0160ENI\u010cNIK (1868\u20131952), filozof, teolog, duhovnik<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah v revni dru\u017eini. Osnovno \u0161olo je obiskoval v doma\u010dem kraju, leta 1888 pa so ga poslali v gimnazijo v Ljubljano. Kot \u0161tudenta teologije ga je ljubljanski \u0161kof Missia poslal \u0161tudirat v Rim, v pape\u0161ki zavod \u00bbGermanik\u00ab, kjer je na pape\u0161ki univerzi Gregoriana z odliko kon\u010dal \u0161tudij filozofije in teologije z dvojnim doktoratom. Bil je trikratni dekan Teolo\u0161ke fakultete v Ljubljani in enkrat rektor Univerze v Ljubljani (1922\/23). Nekaj let je bil \u010dlan SAZU. Najve\u010dje mednarodno priznanje za filozofsko delo pomeni njegovo \u010dlanstvo v Pape\u0161ki rimski akademiji sv. Toma\u017ea Akvinskega, kamor je bil sprejet leta 1937 kot edini Slovenec doslej. Leta 1938 je bil imenovan za apostolskega protonatorja. Svoja literarna dela je opravljal pod razli\u010dnimi psevdonimi (L-j, dr. Len\u010dek Ignacij, Cvetin ipd.). Bil je tudi urednik in pisatelj, katoli\u0161ki ideolog, apologet, usmerjevalec verskega \u017eivljenja, sociolog in oblikovalec slovenskega filozofskega jezika.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

PAVEL PERKO (1877\u20131970), duhovnik in pisatelj<\/span>\u00a0<\/strong><\/p>\n

Rodil se je v Poljanah pri Frencinu, po o\u010detu je bil v daljnem sorodstvu z Ivanom Tav\u010darjem. Osnovno \u0161olo je obiskoval v Poljanah, gimnazijo in bogoslovje pa v Ljubljani. Slu\u017ebeno pot je za\u010del kot kaplan v \u0160kocjanu pri Mokronogu in jo nadaljeval\u00a0 v Raki, nato v Kranjski Gori, \u017direh in kot \u017eupnik na \u010ce\u0161njicah v Tuhinju. V svojih \u010drticah in kraj\u0161ih povestih je slikla \u017eivljenje kme\u010dkih ljudi, njihovo skrito trpljenje in premagovanje.<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

ANTON KR\u017dI\u0160NIK (1890\u20131973)<\/strong>, <\/span>pravnik<\/span>\u00a0<\/strong><\/p>\n

Rodil se je v Podobenem. Kon\u010dal je gimnazijo v Kranju in nadaljeval \u0161tudij prava na univerzi v Pragi. Med obema vojnama je bil zaposlen kot sodnik upravnega sodi\u0161\u010da v Celju. Po osvoboditvi je opravljal dol\u017enost zveznega ministra za socialno politiko v Beogradu, v letih 1946\u20131950 pa je bil minister za socialno skrbstvo vlade LR Slovenije. Prav v tem \u010dasu je posvetil posebno skrb Domu slepih in slabovidnih v \u0160kofji Loki in drugim podobnim ustanovam. Zadnji del svojega \u017eivljenja je posvetil znanstveno-raziskovalnemu in pedago\u0161kemu delu, ki se posebej izra\u017ea v knjigi Uvod v zgodovino socialne politike (1976). Svoja znanja je kot predavatelj posredoval \u0161tudentom Vi\u0161je \u0161ole za socialne delavce v Ljubljani.<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

lVE \u0160UBIC (1922\u20131989), slikar, grafik, ilustrator<\/strong><\/span><\/p>\n

Rodil se je v Divjakovem mlinu v Hotovlji. \u0160tudiral je v Zagrebu in na ALU v Ljubljani. Deloval je tudi kot grafik, ilustrator, freskant, mozaist in sgraffist. Upodabljal je figuralne in krajinske motive. Je najpomembnej\u0161i avtor del s tematiko NOB. V mnogih delih se zrcali njegova ljubezen do narave in kme\u010dkega \u010dloveka. V Poljanah in bli\u017enji okolici za njim ostaja bogata umetni\u0161ka dedi\u0161\u010dina v podobi dvajsetih fresk. Najbolj znane, ki jih je umetnik ustvaril kot darilo \u0161oli v doma\u010dem kraju, lahko ob\u010dudujemo v avli O\u0160 Poljane.<\/p>\n

<\/p>\n

***********************************************************************************<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

ZNANI Poljanci so \u0161e:<\/strong><\/span><\/p>\n

\n

PAVEL \u0160UBIC (1772\u20131847),<\/span><\/span> rezbar, prvi doslej znani podobar iz dru\u017eine \u0160ubic
\n<\/strong><\/span><\/p>\n

MATIJA DEBELJAK (1807\u20131867),<\/span><\/span> jezikoslovec
\n<\/strong><\/span><\/p>\n

IGNACIJ MRAK<\/span> (1810\u20141901), \u0161kof<\/strong><\/span><\/p>\n

GREGOR KREK<\/span> (1840<\/strong>\u2212<\/strong>1905), jezikoslovec, pesnik <\/strong><\/span><\/p>\n

JO\u017dEF \u0160UBIC<\/span> (1862\u20131925), podobar<\/strong><\/span><\/p>\n

JANEZ PETERNELJ<\/span> (1913\u20131943), \u0161portnik, partizan
\n<\/strong><\/span><\/p>\n

MAKS KRMELJ<\/span> (1910<\/strong>\u2212<\/strong>2004), partizan, narodni heroj
\n<\/strong><\/span><\/p>\n

MAKS MIKLAV\u010cI\u010c<\/span> (1910<\/strong>\u2212<\/strong>1971), duhovnik, zgodovinar, arhivar<\/strong><\/span><\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  \u0160TEFAN \u0160UBIC (1820\u20131884), slikar Rodil se je v Hotovlji […]<\/p>\n","protected":false},"author":24405,"featured_media":0,"parent":12999,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-13017","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13017","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/24405"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=13017"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13017\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":14283,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/13017\/revisions\/14283"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/12999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/sola-poljane.splet.arnes.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=13017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}