Učenke in učenci prvič bolj poglobljeno spoznajo pesnika Franceta Prešerna v 8. razredu. Mogoče se še najbolj poistovetijo z njegovo pesmijo O VRBA, ki govori o domačem kraju. Tako so po vzoru našega pesnika razmišljali o svoji vasi in te misli prelili prelili v verze, ki so nastali pri pouku slovenščine.

Na tem mestu vsem želimo, da bo ponedeljek, 8. februar, še bolj kulturen kot so navadni dnevi! Če ne drugega, pomislimo, da kultura vseeno ni le Prešeren, niso le knjige, pesmi in predstave, ampak je veliko širši pojem, ki določa tudi vsakega posameznika. Da pa je prav kultura izjemnega pomena za slovenski narod , dokazujemo s tem, da je praznik kulture državni praznik in tudi dela prost dan.

V teh časih, ko splošne kulture precej primanjkuje, jo poskusimo negovati vsak pri sebi. Navsezadnje – kaj je človek brez kulture? In širše – narod brez kulture ne more preživeti.

Tudi zato je “Prešernov dan” za Slovence tako pomemben!  

 

 

Tina Dolinar, 8. b

 

PRELEPE POLJANE

V Poljanah jaz živim,
tu so travniki
in hribi
in vse, kar si poželim.

Ker tu je res lepo
in ptički vedno tu pojo.
Čeprav imamo veliko dela,
za druženje nikoli ni problema.

Blaž Šubic, 8. a

 

MOJA VAS – NA LOGU

Moja vas sploh ni vas, ampak je nekaj več.
Tu se sosedje med sabo poznamo,
če je treba, si tudi pomagamo.

Moja vas je tam,
kjer so doma sončni ljudje,
kjer sv. Volbenk krasi nam poljé.

Domačije so razpršene vsepovprek,
gozdov in travnikov imamo na pretek.
To je naša vas.

Blaž Jelovčan, 8. b

 

SRČNO BOGASTVO

Na svetu širnem ni zaklada,
ne ljubezni ne bogastva,
ki bilo bi bolj vredno
od domačega mi kraja.

Ko bi bila sreča mi odvzeta
in ves denar tega sveta,
mi v srcu za vedno bi ostala
prekrasna Slovenija.

Pogled mi moj nazaj uide,
se v trenutkih izgubim
polnih spominov na kraje iz dolin.

Za hribi se skriva zastrta svetloba,
me jutro prebuja v megleni dan,
a vseeno odšla nikdar ne bi stran.

Tadeja Kržišnik, 8. a

 

POLJANE

Poljane so moj domači kraj,
kjer preživela sem večino mojega življenja.
Je čudovit kraj, v katerem živim.

Je velika vas, ki je čudovita za nas.
Res jo rada imam kar za dva,
saj je prečudovita vas!

Brina Frlan, 8. a

 

ŽABJA VAS

Oj draga Žabja vas!
Hvala, da vsa ta leta si ščitila nas,
nam dala zemljo rodovitno,
da pridelki so rasli imenitno.

V poletni vročini nas s Soro hladila,
z dežjem si nam njive zalila,
si krasne gozdove nam podarila
in na čudovite živali nisi pozabila.

Lenart Justin, 8. a

 

MOJ ROJSTNI KRAJ

Pod škofjeloškimi hribi leži
kraj Četena Ravan,
mnogim turistom dobro poznan.
Le streljaj je do Starega vrha,
kjer pozimi se staro in mlado smuča in drsa.

Lahko se sprehodiš po gozdnih poteh,
po vasi odmeva otroški smeh.
Pridni ljudje za kmetije skrbijo,
medtem ko se otroci po vasi lovijo.

Poleti se na dnevu oglarjev dobimo
ali pa se v adrenalinskem parku
po ziplinu spustimo.

Četena Ravan moj rojstni je kraj,
ko sonce posije, tu pravi je raj.

Manca Dolenc, 8. a

 

 

LOM

Nad Volčo majhen hrib se dviga,
za njim leži vasica Lom –
obrnjena je prav od juga.
V tej vasici je moj dom.

Na vrhu hriba je ravnina,
z nje razgled je lep, krasán.
Pod njo pa vije se dolina,
ki sega daleč do Poljan.

Pod vasjo se polje razprostira
okrog hriba daleč iz vasi.
Pod njim pa potok čist izvira,
ki našo žejo pogasi.

Tu kmetje trije so veliki,
z živino in gozdom se žive.
Med njimi dobri vsi so stiki,
ker mogočnost tu nadvlada vse.

Če sloga vlada med sosedi,
najboljši pa sorodnik je –
če rabiš ga v najhujši zmedi,
z veseljem rad pomaga vse.

Zdaj se tu gradijo hiše nove,
ker standard zdaj na višku je.
Vsa vas kupuje stroje nove,
da olajšano nam delo je.

Na travniku stroj reže travo,
na njivah traktor vleče plug.
Zdaj stroj posegel je v naravo,
on prvi je človekov drug.

Kdor svojo vas resnično ljubi,
ta v njej za vedno bo ostal –
zadovoljstvo in srečo vse mu nudi –
da zdrav v njej bi kmetoval!

Ema Ržek, 8. a

 

MOJ RAJ

Živim v čudovitem kraju,
v dolini pod goro,
ljudje prijazni so v tem raju,
tu imam se res lepo.

Narava tu je čudovita,
živali polno najdeš tu
in drevesa so barvita,
čemu bi hotel stran od tu?

Tu vedno rada bi živela,
nikamor v svet ne bi odšla,
da bi se lepo imela
in vedno ostala bi doma.

Hana Debeljak, 8. a

 

PARK V POLJANAH

V Poljanah park sameva,
v njem po šoli vedno se dobimo.
Klepetamo in se s sladkarijami
v roki veselimo.

Zdaj, ko šolo so zaprli,
mene starši so nadrli,
ker po cele dneve spim
in sanjarim, da se s prijatelji
v parku spet dobim.

Jaka Padežnik, 8. b

 

NEBEŠKI RAJ

Murave so moj rojstni kraj,
ljubim jih od rojstva pa do sedaj.
A vidi daleč se naokrog,
pot pod noge, saj bo šlo!

Prvi sončni žarek prebudi me,
dvigni se, mi vedno pravi.
Tu otroci srečni, zdravi,
od veselja misli v glavi.

Jerca Kos, 8. a

 

 

 

DOLINA TI POLJANSKA

Kazna ti Poljanska dala,
vedno bila ti si zala.

Zime mrzle in ledene,
mraz po žilah mi nažene.

Brhke breze v pomladi,
sneg me nič več grozno hladi.

Gork’ poletje vedno vabi,
sonce z žarki me že grabi.

Listje barvast me pozdravlja,
lepo to jesen najavlja.

Vem, da kmalu jaz odhajam,
vedno v sebi s tabo rajam.

Če me zgrabi domotožje,
vrnem se k teboj v okrožje.

Vedno in povsod boš z mano,
prav vsako jutro rano.

Lučka Ficko, 8. b

 

DRAGE BRODE

O Brode, moja ljuba vas,
ki v vsakem pogledu očara nas,
de b’ še dolgo t’le ž’vela
in srečo imela!

Ne vedl’a bi, kam me pelje
pot življenja,
kako lep je svet,
in ne ko’lk lepo je srečo ‘met,
o Brodeh mi nič ne bo
spremenilo mnenja.

Loti Dolinar, 8. b

 

PRELEPA DOMAČA VAS

Na vrhu te lepe vasice
stoji lepa mala cerkvica.
Spodaj pa živimo mi,
sosedje, nekateri prijatelji,
nekateri pa ne.

Zjutraj petje ptic nas prebudi,
popoldne pa otroški glas žvrgoli.
Na vsakem vogalu nekaj tiči,
drevo, mačka pa tudi kakšen ptič.

Tadeja Omejc, 8. a

 

POLJANE

Med Škofjo Loko in Žirmi
prelepa naša vas stoji.
Ta vas je res najlepša zame,
nosi pa ime Poljane.

Poljane daleč naokrog so znane,
saj tu umetnost je doma,
prenekatera stavba tukaj
se s fresko pohvaliti zna.

Nas včasih poplav’la
Poljanska je Sora,
a zdaj se končala bo
tudi ta mora.

Brnijo nam stroji
od zore do mraka,
pred vodo zdaj varna
bo hiša prav vsaka.

Narava v Poljanah
je s hribi obdana,
najlepša, ko s soncem
je obsijana.

Pozimi se sankam
in smučam lahko,
poleti si v Sori
ohlajam glavo.

Pomladi mi rožice
lepšajo dan,
jeseni pa v gozdu
črni goban.

V šoli Poljane
zvoni šolski zvonec,
zato je sedaj
naše pesmice konec.

Špela Šturm, 8. b

 

David Križnar, 8. b

 

KOVSKI VRH

Po dolgi poti iz doline
prideš gor na naše višine.
Tu ne živi veliko ljudi,
nikamor se jim ne mudi.

Včasih poletje, zadaj pa zima,
snežena veja na smreki kima.
sanke in smuči, o kako drvi,
zdaj pa pridite k nam še vi.

Vasja Hozjan, 8. b

 

JAVORJE

Javorje ta prelepa, domača vas,
tam, kjer hitro mine čas.

Tukaj dobri smo ljudje,
ki pomagamo tudi drugje.

Imamo hribe in doline,
kjer se sliši rast mladine.

Poleti polni travniki delovnih ljudi,
pozimi hitrih in modrih smuči.

Mojca Krajnik, 8. a

 

O KLADJE

O Kladje, moja domača vas,
ki poskrbi za vse nas!
Otrokom nam res ni dolgčas –
se igramo, lovimo, vpijemo na glas.

Tu živali veliko mrgoli,
kar naše lovce veseli.
Vse kmetije so velike,
na paši imajo tudi bike.

En vikend stoji na hrastovemu griču
in da ne bi bilo vse kič,
se vsako soboto tam zberemo,
kjer kakšno po domače uberemo.

Timotej Kos, 8. a

Sara Robba, 8. b 

 

MOJA VAS

V tej vasi sem rojena,
v tej vasi sem prebujena.
Tu sem doma,
da, le tu!

Rada sem tu,
rada sem tam.
A vedno znova se najraje
vrnem domov v svoj pristan.

Ta narava
in ta svet.
Ta zemlja
in ta pogled!

Najraje sem tu
in nikamor ne grem!
Nikoli in nikdar!
Moja draga vas!

Tadeja Osredkar, 8. a

 

ZADOBJE

Ko sončni žarek skozi veje pokuka,
pri sosedu krava Liska zamuka.
Našo vas v jutranjem spanju prebuja,
nam vrvež in pesem ptičkov ni tuja.

Ko tam v daljavi listi šumijo,
se pod Sivko vsi veselijo,
da v gozd borovnice in gobe
nabirat hitijo.

Ko v Zadobje jesen prihiti,
nam kostanj prav lepo zadiši.
Nato zimo prav težko čakamo vsi,
ker sankali bi se radi mi.

Na Blegoš lep razgled imamo,
saj naše vasi mi ne damo,
ker lepo se tu imamo.

Katja Buh, 8. b

 

NAJLEPŠA VAS DOMAČA

Na svetu lepše vasi sploh ne najdeš,
ni denarja, ki kupilo bi jo,
ne odvzame mi je niti zlo,
kar rad počneš, tu delaš lahko.

Veliko čudovitih je znamenitosti,
ki lepo jih je pogledati,
vsakdo rad pride do nas,
ker zanimivo zgodovino ima vas.

Včasih so kopo kuhali
in so jo sedem dni čuvali.
To je bil zanimiv običaj,
ker naša domačija je imela močan značaj.

Gabrška Gora lepote je vredna,
všeč mi je, da je tudi zasebna,
ker rada svoj mir imam,
boljša kot Poljane, priznam.

Simona Fojkar, 8. a

 

 

ŽIVLJENJE

 Življenje ni črno-belo
ne žalostno in veselo.
Življenje veliko poti ima
tako kot barv vsaka mavrica.

Življenje je včasih tragično,
včasih tudi žalostno.
A to ne določi tistega, ki pride,
in ne tistega, ki odide.

Gabrijel Peternel, 8. b

 

MOJA VAS – SREDNJA VAS

Srednja vas sredi Poljanske doline leži,
tukaj trgovine ni,
zato se v Poljane ali Gorenjo vas
pogosto mudi.

Cerkev svetega križa gleda na vas,
jaslice v cerkvi pa vsako leto vabijo nas.
Reka Sora skozi vas stopa,
marsikdo pa se poleti v njej kopa.

Kadar zunaj sneži,
vaška smreka vas krasi.
Vsako leto se na vaškem pikniku dobimo,
da se skupaj poveselimo.

Dominik Pisk, 8. a

 

 

VESELJA KRAJ

Poljane, moja vas domača,
kjer stanujem in se veselim,
s prijatelji v šolo hodim in se učim!

Kjer moja družina živi,
tam, kjer preživljamo najlepše dni,
kjer naredi se največ vragolij.

Prav tu, v Poljanski dolini!

Ema Stanonik, 8. b

 

DOMAČI KRAJ

 Ko se spomnim na domači kraj,
se spomnim na nekaj,
čemur danes pravimo raj.

Kjer varno se počutim,
imam vse, kar rabim.
Najraje ničesar ne uničim,
na zajtrk celo vas povabim.

Lana Stanonik, 8. a

 

PREDMOST

Predmost – vedno sem te rada imela,
tukaj sem vse poti začela.
Z vsemi lepotami se odkrivaš,
meni pa cel svet zakrivaš.

Od tebe sem vedno rada odšla,
ampak še rajši sem nazaj prišla.
Vedno mi boš ostal v srcu,
tudi ko bom z življenjem na koncu.

V naši cerkvi vedno molimo
in se Bogu klonimo.
S sosedi se radi imamo
in vedno samo klepetamo.

Nina Jereb, 8. a

 

POLJANE

Poljane, ki s snegom so obdane,
v večernih urah se umirijo.
Samo še par stvari zgradijo
in Poljane obnovijo.

Kar koli si želiš,
to v Poljanah tud’ dobiš.
Korona pa je vse unič’la,
ker zdej ne morem bit odlična.

Lara Rešek, 8. b

 

(Skupno 280 obiskov, današnjih obiskov 1)